Strani

ponedeljek, 08. maj 2017

7. maj

Trava na pašnikih je že precej visoka in pisana raznobarvnih cvetlic. Skriti med visoko travo so prepevali murni.

Travniška kadulja (Salvia pratensis)

Razprostrta zvončica (Campanula patula)

Vrednikov jetičnik (Veronica chamaedrys)

Rjavo rdeča krvomočnica (Geranium phaeum)

Travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)

Ivanjščica (Leucanthemum ircutianum)

Kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi)

Spominčica (Myosotis sylvatica)


Na Ižekovih in Pavlijevih pašnikih še ni bilo krav, višje s pašnikov, skritih za gozdom, skozi katerega sem hodila (verjetno pri Purkatu ali Oblaku), pa se je že slišalo njihovo mukanje, ki ga je spremljalo blejanje ovac.




Pod Ižekom je v zraku poplesavala postovka, razdaljo med hlevom in hišo pa so preletavale kmečke lastovke. Iz krošenj dreves se je razlegalo veselo žvrgolenje. Ker je bil sprehod namenjen nabiranju kondicije, nisem imela časa, da bi se ustavila in jih pozorna opazovala, po petju pa jih žal ne razlikujem.

Nazaj grede sem ob robu gozda našla še

Bela mrtva kopriva (Lamium album)

Gozdna jagoda

Navadni zimzelen (Vinca minor)

Dvoletni dimek (Crepis biennis)

Rdeči slizek (Silene dioica)


Pisani zebrat ???

Kimasta lepnica (Silene nutans)

Zlatica (Ranunculus)

Navadni hren (Armoracia rusticana)



Srečen se sam sebi zdim, ko ležem v travo.
Le s priprtimi očmi zrem v daljavo.
Čutim veter v laseh, nežno me boža,
in med prsti znajde se majhna roža.

(Spomin na maj, Adi Smolar)



ponedeljek, 01. maj 2017

Po obmejni panoramski poti (Sudalpenweg 03)

Pomotoma sem izbrisala objavo o obmejni panoramski poti od Kapunarja do Sv. Pankracija in zdaj se trudim, da bi jo "rekonstruirala" (pa tako všeč mi je bila).

Obmejna panoramska pot poteka po meji med Slovenijo in Avstrijo in je del 465 km dolge pohodne poti Sudalpenweg 03, ki se začne na tromeji med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko (Bad Radkersburg) in konča v Italiji v kraju Sillian. Panoramska pot potek v obratni smeri, začne se v kraju Soboth in konča v kraju Bad Radkersburg. Dolga je 123 km, na njej pa prehodimo okrog 3000 višinskih metrov, razdeljena pa je v 6 dnevnih etap.

Z možem sva tokrat prehodila del te poti, in sicer od Kapunarja do cerkve Sv. Pankracija. Pot je prijetna, vmes nudi razglede na Avstrijo in Slovenijo, če pa jo za krajši čas zapustimo, si lahko ogledamo tudi nekaj znamenitosti. Na najini današnji poti sta to cerkev Sv. Urbana in cerkev Sv. Pankracija.

Pot je dobro označena in od Kapunarja naprej sprva poteka skozi gozd. Po dobrih 20 minutah pridete do razpotja - desno vodi pot navzdol do cerkve Sv. Urbana (5-10 minut hoje), naravnost pa naprej po panoramski poti do cerkve sv. Pankracija. Preko travnika mimo domačije Hubenlenz spet pridete na prijetno gozdno pot. Pri domačiji zavijete desno čez travnik in ponovno v gozd. Po skupaj 1 uri zmerne hoje ste pri cerkvi sv. Pankracija.





Cerkev sv. Pankracija stoji na nadmorski višini 900 m. Na avstrijski strani se govori, da je bila na tem mestu rimska postojanka in pogansko svetišče. Kapelico sv. Pankraciju naj bi na tem mestu postavili že kapucini. Cerkev je bila zgrajena že pred letom 1490, leta 1532 pa so jo Turki požgali. Pankracij je kot eden od ledenih svetnikov priprošnjik za mlade rastline in cvetje zato so se mu kmetje iz avstrijske strani, predvsem pridelovalci grozdja in vina (Schilcher), priprošali za lepo vreme. Sv. Pankracij je tako postal zaščitnik tega vina. Leta 1866 je del zvonika uničila strela. Cerkev so leta 1882 delno pozidali, leta 1898 pa je bil blagoslovljen temeljni kamen za novo cerkev, ki je bila zgrajena in blagoslovljena 6.9.1910. Zanimivo je, da je po prvi svetovni vojni, ko so potegnili mejo med Avstrijo in tedanjo kraljevino SHS, meja potekala kar skozi cerkev, po katarski meji med kmetoma Korank in Bučnik. Leta 1935 je bil urejen razgledni stolp, ki so ga pomagali zgraditi kar obiskovalci, saj so bili naprošeni k nošenju kamnov za gradnjo "Tako se naproša, da vsak, ki je blage volje in to telesno zmore, prinese kamen in tako spolnjuje ono grmado kamenja, ki je potrebna za zidavo. Skupno delo bo uspeh imelo ter rodilo čast in ponos našega naroda in domovine" Po 2. svetovni vojni je začela cerkev propadati. Uničevali so jo tudi graničarji, ki so razbili vrata, okna, žlebove, v notranjosti dva marmorna oltarja, orgle in prižnico. Med letoma 1962 in 1966 so na obeh straneh meje zbirali sredstva za obnovo cerkve, ki je bila 30. maja 1966, na binkoštni ponedeljek, blagoslovljena in predana namenu. Razgledni stolp je bil ponovno obnovljen leta 2003 v sodelovanju z občino Radlje ob Dravi in občino Oberhaag. (Vir:zupnije.com/remsnik)

Cerkev sv. Pankracija

Klopca pred cerkvijo

Vhod v stolp

Pogled na Avstrijo z razgledne platforme (v ozadju Weinebene in Grosserspeikkogel)