Strani

sobota, 8. april 2017

Jutranje meglice

Ko so se nekoliko višje bele meglene tančice že dvigale nad pohorske smreke, je v nižini megla, siva in skrivnostna, ležala na Dravskem polju.



Po polju, daleč od reke, se je sprehajal samec mlakarice.


Nekaj ribičev je že namestilo svoje trnke.


Drevesa so se pod gosto meglo sklanjala nad reko in čakala, da bodo lahko odložila težko breme.



Vso pot ob Dravi se je kos spretno izmikal mojemu objektivu.





Megla je postajala vse bolj prosojna, se počasi razblinila in dala prostor soncu.






Sometimes we need the Fog
to remind ourselves
that all of Life
is not black and white.
- Jonahtan Lockwood Huie

sobota, 1. april 2017

Najboljša stvar pri hoji je pot sama

Ko sem pred letom dni začela pisati ta blog, sem navdih jemala iz drugih pohodniških in alpinističnih blogov, na katerih sem iskala ideje za svoje izlete. Pridno sem dopolnjevala svoj seznam in se pri izbiri pustila voditi najlepšim fotografijam. Nekaj izletov s seznama sem že odkljukala, zbrala fotografije in jih tudi sama objavila na blogu. Ker pa ne hodim vsak vikend na izlete na razne konce Slovenije, mi je kaj hitro zmanjkalo "zanimivega" gradiva.

Razgledna pot - Kapla na Kozjaku

Seveda to ne pomeni, da sploh ne hodim. Pravzaprav hodim vsak dan po okoliških hribih, le da se mi ta vsakodnevna pohajkovanja ne zdijo vredna objave. Vsak dan iste poti, ista drevesa in rože ob poti, isto ptičje petje.... Le kdo bi želel to brati. Mene sicer vsak dan znova pomirijo in sprostijo, celo navdušujejo, a nekako sem se prepričala, da poti pred mojim domačim pragom drugim pač niso zanimive. Pa so zanimive - ravno tistim od drugod (tako kot so meni všeč njihove); opisane so celo v planinskem vodniku Po gorah severovzhodne Slovenije, in ravno danes sta nas dve pohodnici spraševali za pot - za tisto, za katero sem mislila, da je drugim nezanimiva.

Št. Janž pri Radljah

Dejstvo je, da rada hodim - naj bo to zjutraj ali zvečer, čez dan, v soncu ali dežju, dolg pohod ali kratek sprehod, doma ali drugod. Dejstvo je tudi, da moj cilj ni število vrhov, prehojenih kilometrov oz. višinskih metrov, temveč hoja sama in vse kar spada zraven - tista smreka s knafelčevo markacijo, drevo na pašniku pod Pavlijem, šoje, ki se vsak dan znova podijo med istimi drevesi, pa tisti gladki kamni v suhi strugi, pa vijolice, ki me vsako pomlad pričakajo na istem mestu... Sončni žarki, kot jim pravim jaz. 

Drevo na pašniku pod kmetijo Pavli
Najboljša stvar pri hoji je pot sama, in če se znaš ustaviti in opazovati, je še toliko lepša.

" It doesn't matter what road you take, hill you climb, or path you're on, you will always end up in the same place, learning" - Ralph Stevenson


Prijetno s koristnim - čistilna akcija

Današnja čistilna akcija na območju Kalvarije je, poleg očiščene narave in dobrega občutka, prinesla še prijeten jutranji sprehod ter popoldansko plezanje.